Že v porodnišnici je staršem pojasnjeno, da bo mogoče otroka uspešno operativno pozdraviti. Medicinske sestre mamo naučijo, kako naj hrani dojenčka, ki ima razcepljeno nebo, saj ne more v ustih ustvariti podtlaka in ga zato ni mogoče dojiti. S pomočjo za shizo prilagojenih stekleničk lahko otrok brez napora pije, ne da bi se mu zaletavalo. 

 

Starši pridejo z novorojencem s shizo na prvi pregled na Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo v UKC Ljubljana v prvem tednu po rojstvu. Tam se srečajo s člani tima, ki sodeluje pri zdravljenju. Dobijo tudi odgovore na svoja vprašanja, seznanijo se s potekom zdravljenja. Ob prvem pregledu novega pacienta vnesemo tudi v register in tako zagotovimo, da bo zanj rezerviran termin za operacijo, ko bo dosegel ustrezno starost, in da bo lahko tudi mama z njim v bolnišnici.

 

Kadar menimo, da bi otroku koristila predoperativna priprava, jo začnemo takoj, saj je odzivnost prizadetih struktur takoj po rojstvu največja. Kot smo že omenili, shiza pomeni, da se določeni deli med seboj niso združili, čeprav so v celoti prisotni. Nekatere kostne strukture so premaknjene, odrinjene, mišice so narasle na neprava mesta. V prvih dneh po rojstvu izdelamo novorojenčku tanko ploščico iz snovi, ki se uporablja za ortodontske aparate in proteze. Oblikovana je tako, da posnema normalno obliko čeljustnega grebena in neba ter premosti razcep, ne da bi segala med prekinjene dele. Otrok jo ima v ustih 24 ur na dan, da ne izpada, jo lahko na podlago pričvrstimo z lepilno pasto za zobne proteze. Ploščica olajša hranjenje in prepreči, da bi otrok vrival jezik v razcep, posebni podpornik za nos pa oblikuje njegovo konico. Prekinjena dela ustnice zbližamo in ju v tem položaju obdržimo s tankim tračkom obliža. Opisane postopke imenujemo predoperativna čeljustnoortopedska priprava in jih je dojenček deležen do operacije ustnice pri šestih mesecih starosti. Starši so presenečeni in veseli, ko opazujejo, kako se pod vplivom opisane priprave stanje izboljšuje.

 

Shize operiramo pri različni starosti, odvisno od tega, kaj je razcepljeno. Če ima otrok shizo v ustnici, jo operiramo pri šestih mesecih starosti, če je samo v nebu, ga operiramo pri starosti dveh let in pol. Za popravo popolne enostranske shize v ustnici, čeljustnem grebenu in na nebu so potrebni trije operativni posegi, in sicer pri starosti šest mesecev, pri enem letu ter pri dveh letih in pol. V vsakem primeru razcep premostimo z lastnimi tkivi, ki jih sprostimo, premaknemo in sešijemo. Poudariti velja, da je pri operacijah najpomembnejša pravilna združitev mišic v ustnici in v mehkem nebu. Samo pri pravilno sestavljeni mišici lahko pričakujemo njeno naravno delovanje pri smehu in mimiki oziroma pri oblikovanju določenih glasov. Skrbno šivamo tudi kožo in sluznico, vendar se v koži ne moremo izogniti brazgotini. Moteče nepravilnosti, ki ostanejo po prvi operaciji, popravimo, preden začne otrok hoditi v šolo. Do takrat naj bi tudi končali logopedsko obravnavo. Za uravnavanje zob je najprimernejši čas, ko izrastejo stalni zobje. Z doraščanjem se lahko pokaže neskladje v rasti zgornje in spodnje čeljusti; pokažeta se lahko tudi nepravilna rast in položaj nosnih hrustancev. Ta odstopanja popravljamo, ko je telesna rast končana. Cilj zdravljenja je popraviti napako, tako da je ne bo opaziti na obrazu niti zaznati pri govoru. Manj kot je shiza obsežna, lažje se približamo zastavljenemu cilju.

 

Otrok je za vsak poseg sprejet v bolnišnico, mama je lahko z njim. Operacije opravimo v splošni anesteziji, tudi šive odstranjujemo v narkozi. Pri nobeni od operacij krvavitev ni tolikšna, da bi morali izgubo nadomestiti. Zelo pomembno je, da starši otroka, ko je nekoliko večji, na odhod v bolnišnico pripravijo in mu napovedo, kaj se bo tam z njim dogajalo. Vnaprej naj ve, če mama ne bo mogla ostati z njim v bolnišnici, hkrati pa naj dobi zagotovilo, da bodo starši mislili nanj. Ob ustrezni pripravi minejo bivanja v bolnišnici brez posebnih pretresov in se jih otroci kasneje ne spominjajo kot nečesa neprijetnega. 

 

Kot smo že omenili, zahteva zdravljenje shize timsko obravnavo več specialistov. Za splošno otrokovo zdravje skrbi izbrani pediater, ki med drugim poskrbi, da predvideno cepljenje ne sovpada z načrtovanimi operacijami. Specialist za govor (foniater) spremlja otrokov govorni razvoj, poskrbi za preverjanje sluha, po potrebi pritegne specialista za ušesa (otologa), psihologa in usmerja logopedsko vodenje oziroma zdravljenje. Nekateri otroci potrebujejo malo logopedske pomoči, da osvojijo brezhiben govor, pri drugih se lahko zdravljenje zavleče. Starši se morajo zavedati, da gre pri logopedskih vajah za učenje in osvajanje določenih gibalnih spretnosti. Logoped torej samo pokaže vaje in da navodila za delo doma. Na starših pa je, da z otrokom pokazano vadijo, vztrajno, vsak dan, pa vendar tako, da se otrok ne upre.

 

Otroški zobozdravnik skrbi za zdravje zob, ortodont pa za njihovo pravilno postavitev oziroma razporeditev. Pomembno je, da se vsak od članov tima aktivno vključi v postopek zdravljenja v najprimernejši starosti in za čim krajši čas. Ne smemo pozabiti, da je količina energije, ki jo zmorejo nameniti rehabilitaciji, pri starših in pri otroku omejena in zato naj je ne trošijo v prazno, ko otrok morda še ni zrel za sodelovanje. 

 

 

V Sloveniji že več kot petdeset let operativno zdravimo shize samo na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani. Razlogi za centralizirano obravnavo so preprosti. Ker se v Sloveniji rodi 30 do 40 otrok s shizo na leto, bi na več ustanov razpršeno zdravljenje pomenilo, da bi jih v vsaki operirali tako malo, da bi posamezni kirurgi ne imeli zadostnih izkušenj z operacijami. Vsak primer je namreč nekoliko drugačen in za uspešnost posega je izkušenost kirurga velikega pomena. Tako zelo je pomembna, da je posebna evropska komisija izdala priporočilo zdravstvenim oblastem v evropskih državah, naj administrativno omejijo zdravljenje samo na centre, kjer operirajo najmanj 50 primerov na leto in imajo organizirano timsko obravnavo. Neustrezen obseg operacije, ki je opravljen prezgodaj, lahko slabo vpliva na rast in razvoj obraznega skeleta, kar se v vsem obsegu pokaže šele čez leta, ko se rast obraznega skeleta končuje. Na srečo je vzdušje v Evropi in tudi Sloveniji tako, da starši sprejemajo zdravnikove utemeljitve, zakaj je z operacijo modro počakati, da je dojenček star vsaj nekaj mesecev ali tudi več. V številnih nerazvitih deželah družbeno okolje ni naklonjeno novorojencu z razvojno nepravilnostjo in starši želijo, da bi bil otrok operiran že v prvih dneh po rojstvu, da ga ne bi bilo treba skrivati pred negativno naravnanim okoljem. Tudi v ZDA so mame neučakane glede operacije. Tamkajšnje okolje teži k čim lepšemu videzu, hkrati pa matere želijo, da bi med kratkim porodniškim dopustom, ki jim pripada, operirali otroka, da bi ga lahko dale v jasli že popolnoma rehabilitiranega. Neučakanost iz takih ali drugačnih razlogov se maščuje z neskladnim razvojem obraznega skeleta. Številne informacije o zdravljenju shiz, ki so dostopne na spletu in so si pogosto nasprotujoče, starše begajo, tako da se sprašujejo, komu lahko zaupajo.